Glodavci (miši in podgane)
Glodavci so med prvimi petimi najpomembnejšimi škodljivci v urbanem in industrijskem okolju. Človeka nadlegujejo že tisočletja - uničujejo in kontaminirajo hrano (z urinom, iztrebki, hrano), poškodujejo zgradbe in različne napeljave (električne, plinske), spodkopavajo nasipe ob rekah in prenašajo povzročitelje nalezljivih bolezni. Če se želimo izogniti nevšečnostim, ki jih povzročajo glodavci, moramo redno opravljati deratizacijo (uničevanje glodavcev).
Hišna miš - Mus musculus
Opis:
70-90 mm, rep 60-80 mm, večinoma sivo rjave, po trebuhu od sive do bele barve.
Razmnoževanje:
Spolno zrele po dveh do treh mesecih, v gnezdu od 5 do 6 mladičev, lahko do 15, letno do 100 potomcev. Živijo 1-3 leta. Razmnožujejo se preko celega leta.
Naravni sovražnik: mački, lisice, ptice in kače
Siva ali Norveška podgana - Rattus norvegicus
Opis:
Tehtajo do 0,5 kg, telo od 19-28 cm, enako dolg je rep. Samci so večji od samic. Iztrebki kapsularne oblike dolgi do 20 mm. Po hrbtu sivo rjave, po trebuhu svetlo sive barve. Mlade podgane lahko od miši ločimo po relativno veliki glavi in velikih zadnjih nogah.
Razmnoževanje:
Spolno zrela pri 3-5 mesecih, odrasle živjo eno leto, v tem času imaju 4-7 gnezd, v vsakem 8-12 mladih. Se stalno plodijo, gnezdijo v zemlji, pod hišami, v nasipih...
Črna ladijska podgana - Rattus rattus
Opis:
Tehtajo 0,25 kg, merijo 15-25 cm, rep isto, imajo velika ušesa, temno sivo rjave ali črne, po trebuhu svetlo sive barve. Najraje imajo sadje, orehe in semena.
Razmnoževanje:
Dozorijo pri 3-5 mesecih, letno 3-6 legel po 6-8 mladih. Gnezdijo v zgradbah ali drevesih le redko v zemlji. Rada se zadržuje na bolj suhih področjih.
ZATIRANJE
- Učinkovito zatiranje glodalcev zahteva sistematičen pristop. Najprej je potrebno poiskati mesta, kjer živijo in mesta, kjer se hranijo. Sistematično je potrebno pregledati notranjost zgradbe in okolico:
- poiskati je potrebno poti, po katerih glodalci hodijo in ki vodijo od gnezd do hrane (ob zidovih, med vegetacijo),
- če so prisotne podgane, je potrebno poiskati luknje, ki so jih izkopale, posebno v bližini vode ali smeti. Potrebno je pregledati zadosti veliko območje, saj pri iskanju hrane lahko potujejo tudi 100m daleč,
- prisotnost glodavcev lahko ugotovimo tudi po iztrebkih, dlakah, izrazitem vonju po urinu, stopinjah v prahu...
- Trudimo se, da bi glodalce uničili. In če želimo biti pri tem uspešni, moramo poleg uničevanja z že znanimi metodami kot so strupene vabe, mehanske pasti in fumigacija. Velik poudarek moramo dati higieni in vzdrževanju zgradb (zapiranje lukenj, skozi katere bi glodavci lahko prišli v zgradbo) in njihove okolice (odstranjevanje skrivališč).
